V Svetem pismu niso opisani kot kralji. Evangelij po Mateju govori o modrih možeh, učenjakih in opazovalcih neba. Poimenovanje kralji se je uveljavilo šele kasneje v krščanskem izročilu. Tudi število tri ni zapisano v evangeliju, temveč izhaja iz števila darov, ki so jih prinesli, zato so jih začeli razumeti kot tri osebe.
Imena Melhior, Gašper in Boltežar so se pojavila več stoletij po nastanku svetopisemskih besedil. Vsak izmed njih naj bi predstavljal drug del takrat znanega sveta in različna obdobja človeškega življenja. S tem se je utrdila misel, da je Jezusovo rojstvo namenjeno vsem ljudem, ne glede na poreklo ali pripadnost.
Darovi imajo izrazito simboliko. Zlato je darilo kraljem in govori o dostojanstvu. Kadilo se uporablja pri bogoslužju in kaže na božansko razsežnost. Mira je dišava, povezana s trpljenjem in smrtjo, zato že nakazuje tudi težjo plat zgodbe.
V evropskem prostoru je praznik treh kraljev dobil močno ljudsko razsežnost. V cerkvenem okolju gre za spomin na prihod modrecev, v vsakdanjem življenju pa za blagoslov domov. Po hišah se z blagoslovljeno kredo nad vrata zapiše letnica in začetnice imen, kar pomeni prošnjo za varstvo doma.
V nekaterih deželah praznik velja tudi za konec božičnega časa. Do tega dne so postavljene jaslice in okrašena drevesa, nato se praznični ritem umakne vsakdanjemu.
Praznik treh kraljev obeležujejo v katoliškem in deloma protestantskem okolju. V pravoslavju ima isti dan drugačen poudarek, saj je v ospredju praznik Jezusovega krsta, čeprav časovno sovpadata.
Zgodba treh kraljev je skozi stoletja dobila številne podobe, pesmi in običaje. Ostaja del božične pripovedi, ki govori o poti, iskanju in darovanju.