Premiki prebivalstva so sledili začetku prve faze dogovora o prekinitvi ognja in izmenjavi talcev, ki sta ga 19. januarja uveljavila Israel in Hamas. Cesta Al Rashid, ki poteka vzdolž Sredozemskega morja, je v tem obdobju postala ena redkih prehodnih poti za množično gibanje civilistov, saj so številni notranji cestni odseki poškodovani ali neprehodni.
Vračanje proti severu ni pomenilo konca stiske. Območja, kamor so se ljudje vračali, so bila v veliki meri močno poškodovana ali povsem uničena. Številni niso vedeli, ali njihove hiše še stojijo, drugi so se odpravljali zgolj preverit razmere ali poiskat sorodnike, s katerimi so izgubili stik. Med potjo so se ustavljali ob ruševinah, improviziranih šotorih in ostankih nekdanjih sosesk.
Po podatkih United Nations je bilo v času vojne znotraj Gaze razseljenih najmanj 1,9 milijona ljudi, kar predstavlja približno devet desetin prebivalstva. Veliko ljudi je bilo razseljenih večkrat. Nekateri so se v zadnjih mesecih selili štiri- ali petkrat, pogosto brez stalnega zavetja in z omejenim dostopom do osnovnih dobrin.
Humanitarne razmere so tudi po začetku premirja ostajale zelo težke. Razseljeni so na poti poročali o pomanjkanju pitne vode, hrane in zdravil. Zdravstvene ustanove so delovale omejeno, šole in javna zavetišča so bila preobremenjena, številni so noči preživljali na prostem. Premirje je omogočilo povečanje dostav pomoči, a količine niso zadostovale za vse potrebe prebivalstva.
Dogovor o prekinitvi ognja je med prebivalci vzbudil previdno upanje, hkrati pa tudi nezaupanje. Pretekli premori v spopadih so se pogosto končali hitro, zato so mnogi na cesti Al Rashid govorili o strahu pred novim umikom in ponovnim razseljevanjem. Skupna želja ljudi je ostajala preprosta – možnost ostati na enem mestu, brez stalnega občutka ogroženosti.
Mednarodne organizacije opozarjajo, da bo obnova Gaze dolgotrajen in zahteven proces. Poleg obsežne fizične škode so ostale tudi globoke socialne in psihološke posledice. Razseljenost je prekinila šolanje otrok, razbila družinske vezi in uničila vire preživetja. Vračanje proti severu je zato predstavljalo hkrati simbol upanja in jasen opomin na razsežnost uničenja, s katerim se bo prebivalstvo Gaze soočalo še dolgo.