Trump se je ob tem vprašal, zakaj mu javnost ne priznava uspehov, in namignil, da morda potrebuje novo ekipo za odnose z javnostmi. Medtem ko je govoril o »neverjetnem gospodarskem okrevanju«, je indeks Dow Jones na borzi nadaljeval padanje, ki se je začelo po napovedi novih carin za evropske države zaradi nesoglasij glede Grenlandije.
Na vprašanja novinarjev je odgovarjal tudi glede načrtovanega prevzema Grenlandije, pri čemer je zatrdil, da so pogovori z Dansko v teku in da bo dogovor v korist Nata. Poudaril je, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, medtem ko se izrednega sestanka v Parizu, ki ga je o tej temi sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, ne bo udeležil. Macrona je opisal kot prijatelja, a dodal, da "ne bo dolgo vodil Francije".
Trump je napovedal odhod v Davos, kjer bo na Svetovnem gospodarskem forumu predstavil dosežke svoje politike, med drugim tudi ukrepe za povečanje dostopnosti stanovanj za Američane. Ob tem je še enkrat kritiziral odločitev Velike Britanije, da otočje Chagos vrne Mavriciju, čeprav tam stoji tudi ameriška vojaška baza.
V nadaljevanju se je predsednik dotaknil tudi mednarodne diplomacije, ocenil, da bi lahko njegov Odbor za mir v Gazi nadomestil Združene narode, ki po njegovem niso izpolnili svojih nalog. Priznal je razočaranje, da še vedno ni prejel Nobelove nagrade za mir, in pri tem namignil, da Norveška nadzira izbor.
Na vprašanje novinarja, ali meni, da bi bil Bog ponosen na njegova dejanja, je Trump samozavestno odgovoril pritrdilno in dejal: »Ščitimo številne, ki jih pobijajo – kristjane, Jude, številne, ki jih nihče drug ne bi.«
Kljub temu pa ankete kažejo, da leto po nastopu drugega mandata Trump ne uživa zaupanja večine volivcev. Povprečje meritev konservativnega portala RealClear Politics kaže, da ima podporo 42,4 odstotka Američanov, medtem ko mu 55,6 odstotka nasprotuje. Tudi v zadnji anketi konservativnega inštituta Rasmussen mu je podporo izreklo le 45 odstotkov anketiranih.
Po podatkih revije The Economist se je njegova podpora od začetka mandata znižala z 52 na 41 odstotkov, raziskava agencije AP in inštituta NORC pa ugotavlja, da Trumpovo politiko do priseljencev podpira 38 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa ji 61 odstotkov. Znatno je upadla tudi podpora njegovi zunanji politiki, ki jo trenutno podpira le 37 odstotkov Američanov.