Trump je na krovu predsedniškega letala Air Force One dejal, da bi bila napotitev kopenskih enot lahko “dobra stvar”, če bi obstajal dovolj močan razlog. “Tega se še nismo lotili, vendar je nekaj, kar bi lahko storili kasneje,” je dejal.
Možnost uporabe kopenskih sil po njegovih besedah ostaja odprta, čeprav bi moral obstajati “zelo dober razlog”. Dodal je, da bi bil Iran v primeru takšnega scenarija tako oslabljen, da se ne bi mogel učinkovito boriti na kopnem.
Ameriški predsednik je obenem poudaril, da si ne želi kurdske ofenzive proti Iranu. Dejal je, da imajo ZDA s Kurdi prijateljske odnose, vendar bi takšna poteza po njegovem mnenju dodatno zapletla že tako napete razmere v regiji.
V preteklih dneh je sicer v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters dejal, da bi bil naklonjen ofenzivi kurdskih sil, ki bi podprle ameriško-izraelske vojaške operacije proti Iranu.
Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social kritiziral tudi Združeno kraljestvo. Dejal je, da napotitev dveh britanskih letalonosilk na Bližnji vzhod ni več potrebna. Po poročanju britanskih medijev kraljeva mornarica pripravlja letalonosilko HMS Prince of Wales za morebitno napotitev, vendar končna odločitev še ni sprejeta.
Britanski premier Keir Starmer je sprva zavrnil neposredno vlogo Združenega kraljestva v vojni proti Iranu, pozneje pa pristal na ameriško prošnjo za uporabo dveh britanskih oporišč za omejene obrambne operacije.
Združene države so medtem Rusijo pozvale, naj Iranu ne posreduje informacij o ameriških vojaških ciljih. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je sporočil, da so Moskvo opozorili, naj se vzdrži takšnih dejanj.
Ameriški mediji so v preteklih dneh poročali, da naj bi Kremelj Teheranu posredoval podatke o gibanju ameriških vojakov, ladij in letal. Trump je dejal, da za takšno sodelovanje ni prejel nobenih dokazov. Dodal je, da Rusija Iranu očitno ne pomaga učinkovito, saj razmere zanj niso ugodne.
Rusija in Iran sta sicer lani podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki vključuje tudi sodelovanje na področju vojske in oboroževanja, vendar Moskva uradno ne sodeluje v trenutnem konfliktu na Bližnjem vzhodu.