Ob tem je pojasnil, da ne ve, kako se bo predsednik Donald Trump odločil glede Irana. Med možnostmi je omenil vojaške napade, s katerimi bi preprečili, da Iran pridobi jedrsko orožje, ter diplomatsko rešitev.
Kot primer omejenih ukrepov je navedel lanske napade na iranske jedrske objekte ter letošnjo operacijo v Venezueli, po kateri je bil odstavljen predsednik Nicolas Maduro.
V Ženevi je ob posredovanju Omana potekal tretji krog pogovorov med iranskimi in ameriškimi predstavniki. Po navedbah Teherana je bil dosežen določen napredek, pogovori na tehnični ravni naj bi se prihodnji teden nadaljevali na Dunaju.
Časnik Wall Street Journal je poročal, da ameriška stran od Irana zahteva razgradnjo treh ključnih jedrskih lokacij Fordo, Natanz in Isfahan ter predajo zalog obogatenega urana ZDA. Te lokacije so bile tarča ameriških zračnih napadov junija lani.
Trump je v preteklosti večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, če ne bo dosežen jedrski dogovor. V regijo je med drugim napotil letalonosilko Gerald Ford, kar je okrepilo ugibanja o morebitnem napadu.
V Iraku je vplivna oborožena skupina Kataeb Hezbolah, ki uživa podporo Irana, svojim borcem naročila, naj se pripravijo na daljši spopad v primeru ameriškega napada. Skupina je ZDA opozorila na velike izgube, če bi se odločile za vojno v regiji, njen poveljnik pa je dejal, da bi se v primeru napada na Iran zelo verjetno vključili v konflikt.