Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc opozarja, da gre za najhitrejšo tedensko rast cen nafte v zadnjih štiridesetih letih. Nafta in zemeljski plin ostajata ključna energenta za gospodarstvo, saj v Evropski uniji skupaj predstavljata okoli 60 odstotkov primarne porabe energije, v Sloveniji pa približno 45 odstotkov.
Finančni ministri držav skupine G7 naj bi v okviru Mednarodne agencije za energijo razpravljali o možnosti sprostitve dela strateških naftnih rezerv, s čimer bi poskušali pomiriti finančne trge in zmanjšati strah pred motnjami v dobavi. Države članice te organizacije imajo približno dve milijardi sodčkov strateških zalog nafte, dodatne velike zaloge pa ima tudi Kitajska.
Podražitve goriv so se že začele odražati na maloprodajnih cenah. V številnih razvitih državah so se cene goriv v enem tednu zvišale za deset do petnajst odstotkov. V Združenih državah Amerike se je cena neosvinčenega bencina povečala za približno 15 odstotkov, ob nadaljnjem zaostrovanju razmer pa obstaja možnost dodatne rasti.
Ivanc opozarja, da morebitni izpad proizvodnje iz Irana ali drugih držav Perzijskega zaliva predstavlja velik izziv za globalni trg, saj tovrstne nafte kratkoročno ni mogoče nadomestiti z večjo proizvodnjo drugod po svetu. Največje uvoznice nafte so Kitajska, Indija, Južna Koreja, Japonska ter evropske države, med njimi Nemčija, Italija in Španija.
V Sloveniji gospodinjstva za gorivo ali ogrevanje v povprečju namenijo približno pet odstotkov letne porabe, vendar so potrošniki kljub temu občutljivi na spremembe cen. Ob večjih podražitvah je vlada v preteklosti rast končnih cen pogosto ublažila z znižanjem trošarin, pri čemer mora upoštevati tudi minimalne stopnje trošarin, ki veljajo v Evropski uniji.
Med gospodarskimi panogami so na rast cen goriv najbolj občutljivi cestni prevozniki, deloma pa tudi železniški prevoz. Pomembno tveganje predstavljajo tudi cene zemeljskega plina, ki so se na evropskih trgih v zadnjih desetih dneh približno podvojile. To lahko vpliva na višje stroške energije v industriji, zlasti v kemični, papirni in jeklarski panogi ter v prehrambni industriji.
Višje cene plina vplivajo tudi na proizvodnjo umetnih gnojil, kar povečuje možnost nadaljnje rasti cen kmetijskih pridelkov in hrane.