Prizemni ozon nastaja v nižjih plasteh ozračja zaradi reakcij med sončno svetlobo in onesnaževali, ki izvirajo predvsem iz prometa in industrije. Povišane koncentracije lahko povzročijo draženje dihalnih poti, kašelj, pekoče oči, občutek stiskanja v prsih ter poslabšanje bolezni dihal in srčno-žilnega sistema. Najbolj izpostavljeni so otroci, starejši ter ljudje z boleznimi dihal in krvnega obtoka.
Najvišje koncentracije ozona se običajno pojavljajo v vročih in sončnih dneh med opoldanskimi in popoldanskimi urami. Priporočljivo je, da se telesne aktivnosti na prostem izvajajo zgodaj zjutraj ali pozneje popoldne, ko so vrednosti ozona praviloma nižje. Prostore je priporočljivo prezračevati predvsem v jutranjih urah.
Poleti je večja tudi izpostavljenost UV-sevanju, ki lahko povzroča poškodbe kože in oči ter povečuje tveganje za razvoj kožnega raka. Strokovnjaki svetujejo zaščito že pri UV-indeksu 3 ali višjem.
Med priporočili so zadrževanje v senci med 10. in 17. uro, nošenje lahkih oblačil, pokrival in sončnih očal z UV-zaščito, uporaba zaščitnih krem z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter redno pitje vode.
Če bodo koncentracije ozona dosegle opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter zraka, bodo pristojne službe javnost obvestile o dodatnih zaščitnih ukrepih.
Občina ob tem poziva k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti, saj motorna vozila pomembno prispevajo k nastajanju snovi, iz katerih nastaja prizemni ozon.