Bosna in Hercegovina poravnala 56 milijonov evrov dolga slovenskemu podjetju Viaduct
Bosna in Hercegovina je poravnala dolg v višini približno 56 milijonov evrov slovenskemu podjetju Viaduct, ki je nastal zaradi izgubljene arbitražne tožbe po enostranski prekinitvi koncesije za gradnjo hidroelektrarne na reki Vrbas. Dolg, ki je dolgo ostajal neporavnan, je bil končno poplačan v ponedeljek, je potrdilo ministrstvo za finance BiH.
S tem je BiH izvršila odločitev arbitražnega sodišča v Washingtonu, ki je državi dnevno prinašala dodatnih 9000 evrov obresti zaradi zamude. Do plačila je prišlo po večmesečnih političnih zapletih in vzajemnih obtoževanjih med oblastmi Bosne in Hercegovine in Republike Srpske, ki je odgovorna za odločitev o prekinitvi koncesije.
Plačilo je omogočila odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta, ki je julija enostransko določil, da se dolg poravna iz sredstev, zbranih z davkom na gorivo, namenjenim proračunu Republike Srpske. Schmidt je presodil, da mora obveznost poravnati entiteta, ki je spor povzročila.
Kljub temu je minister za finance BiH Srđan Amidžić, ki je na položaj prišel z imenovanjem iz vrst oblasti Republike Srpske, zavrnil podpis naloga za plačilo. Izvršitev je zato prevzel njegov namestnik Muhamed Hasanović, ki je dejal, da je s tem potrjeno, da vladavina prava ne more biti talec politike, saj se sodbe ne komentirajo, ampak izvršujejo.
Hasanović je ob tem opozoril, da bi BiH lahko škodo preprečila že pred leti, če bi oblasti Republike Srpske sprejele predlog Viaducta za poravnavo v višini okoli pet milijonov evrov. Ker do dogovora ni prišlo, se je znesek v desetih letih povečal na več kot 56 milijonov. Pozval je tudi pravosodne organe, naj raziščejo, kdo je odgovoren za to finančno škodo.
Republika Srpska odločitve še vedno označuje kot posledico domnevnega »arbitražnega turizma«, s katerim naj bi tujci izkoriščali mednarodne pravne postopke za finančno korist. V tej luči so odgovorni v Banjaluki vztrajali, da mora dolg najprej plačati država.
Bosna in Hercegovina in njeni entiteti se trenutno soočajo še z več kot milijardo evrov odprtih arbitražnih zahtevkov. Med vidnejšimi je 100-milijonski zahtevek Hrvatske elektroprivrede zaradi vlaganj v termoelektrarno Gacko in 102-milijonski zahtevek podjetja Kermas Energija zaradi prekinitve koncesije za vetrno elektrarno Trusina.
