V stranki menijo, da obstoječi sistem ne upošteva dejanskega življenjskega standarda delavcev in zaostaja za rastjo življenjskih stroškov. Po njihovih podatkih je bila minimalna plača pred dvema letoma skoraj izenačena s pragom tveganja revščine, danes pa ta zaostanek znaša približno 50 evrov. Opozarjajo tudi na porast prejemnikov humanitarne pomoči in dolgotrajno finančno stisko številnih gospodinjstev.
Primerjalno so navedli podatke, da so se med letoma 2022 in 2025 cene hrane zvišale za več kot 28 odstotkov, kruh za 31, meso za 21 in stroški, povezani s stanovanji, za 26 odstotkov, medtem ko je minimalna plača v istem obdobju zrasla za 18,9 odstotka. Po njihovem mnenju bi minimalna plača v letu 2025 znašala 1430 evrov bruto, če bi bila vsako leto usklajena v najvišjem dovoljenem obsegu.
V predlogu predvidevajo, da bi se plača poleg redne uskladitve z inflacijo upoštevala tudi rast BDP preteklega leta. Izredna uskladitev pa bi deloma pokrila razliko med napovedano in dejansko inflacijo v letih 2023 in 2024. Ob tem želijo v zakon zapisati načelo, da nobena osnovna plača ne sme biti nižja od minimalne, saj po njihovem opozorilu to trenutno v praksi ni zagotovljeno niti v javnem sektorju.
Predlagano zvišanje minimalne plače bi za prihodnje leto znašalo okoli 90 evrov, kar je več kot dvakratnik trenutno predvidenega zvišanja v višini 37 evrov.
Na ministrstvu za delo pa pripravljajo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga bo minister Luka Mesec predvidoma predstavil v četrtek. Po zakonu je treba ta izračun posodobiti najmanj vsakih šest let. Trenutna višina znaša 669,83 evra, določena pa je bila leta 2022. Ta izračun določa tudi zakonske okvire za višino minimalne plače – najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad mejo življenjskih stroškov.