Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha v trenutku, ko se po volitvah sestane nov sklic državnega zbora. Do tega dne ima vlada še polna pooblastila, nato pa se njen obseg delovanja zoži. Ustava pojma tekočih poslov ne določa natančno, zato njegovo vsebino že dalj časa razlagajo sodišča in vladna služba za zakonodajo. Ta opozarja, da gre za pravni standard, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej.
Po razlagi zakonodajne službe mora vlada v tem času ravnati zadržano. Ne sme začenjati novih zakonodajnih projektov, uvajati novih politik ali sprejemati strateških odločitev, ki bi presegale okvir rednega delovanja. Posebej izpostavljajo, da se mora izogniti ravnanjem, ki bi lahko kazala na zlorabo oblasti ali vplivanje na prihodnje odločitve nove vlade.
Kljub temu delo države ne sme zastati. Vlada mora še naprej izvajati naloge, ki zagotavljajo delovanje javnega sistema, državnih organov in storitev za prebivalce. Med tekoče posle sodijo tudi odločitve, ki so nujne za preprečitev večje škode ali motenj v delovanju države. V takih primerih lahko vlada poseže tudi na področje zakonodaje, vendar le, če gre za nujne ukrepe, povezane z varnostjo, obrambo ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč.
Možni so tudi posegi v proračun, če razmere to zahtevajo. Če bi prišlo do nepredvidenih okoliščin, lahko vlada predlaga spremembe ali prilagoditve, ki preprečijo resne posledice za državo. Prav tako lahko daje mnenja k zakonodajnim predlogom, ki jih obravnava državni zbor, ter predlaga dopolnitve, kadar presodi, da so nujne.
Pri sprejemanju podzakonskih aktov velja, da lahko vlada sprejme predpise, če je njihova izdaja določena že v zakonih. Če gre za odločitve, ki temeljijo na presoji vlade, pa je treba vsak primer posebej pretehtati. Podobno velja za podpisovanje pogodb in drugih pravnih poslov, kjer enotne razlage ni, zato se presoja glede na okoliščine.
Na področju kadrovanja je dopustno zapolnjevanje delovnih mest, ki so nujna za delovanje sistema. Pri tem mora vlada presoditi, ali je posamezna odločitev res potrebna za nemoteno delo državnih organov in javnih služb.
Oblikovanje nove vlade se začne po konstituiranju državnega zbora. Predsednica republike Nataša Pirc Musar ima nato 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami predlaga kandidata za mandatarja. Ta mora za izvolitev dobiti podporo večine poslancev, glasovanje pa poteka tajno.
Če noben kandidat ne zbere potrebne podpore, lahko prvi krog mine brez predloga, nato pa sledijo nadaljnji poskusi oblikovanja vlade. Ko je mandatar izvoljen, mora v 15 dneh predlagati ministre. Kandidati se pred glasovanjem predstavijo pristojnim delovnim telesom državnega zbora.
Nova vlada začne opravljati funkcijo, ko je imenovanih več kot dve tretjini ministrov. Do takrat prejšnja vlada še naprej opravlja tekoče posle. Tudi po izvolitvi mandatarja torej dosedanja vlada ne preneha z delom, ampak deluje v omejenem obsegu do končne sestave nove izvršilne oblasti.
Po imenovanju ministrov sledi primopredaja oblasti, najprej med predsednikoma vlade, nato pa še na ravni posameznih ministrstev. To obdobje lahko traja več tednov ali celo mesecev, odvisno od političnih dogovorov in hitrosti oblikovanja nove koalicije.
Vlada Roberta Goloba tako po štirih letih zaključuje svoj mandat. V času, ki sledi, bo njeno delovanje omejeno na nujne naloge, medtem ko bo politična teža odločanja postopoma prehajala na novo oblikovano vlado.