Po podatkih registrskega popisa je leta 2021 v družinah z otroki živelo približno 303.000 očetov. Dve tretjini sta živeli z ženo in otroki, skoraj četrtina z zunajzakonsko partnerko in otroki, devet odstotkov pa samo z otroki. Delež družin, v katerih za otroke skrbi le oče, se v zadnjih desetletjih povečuje.
Povprečna starost očetov ob rojstvu otroka še naprej narašča. V primerjavi z letom 2009 se je v petnajstih letih zvišala za skoraj eno leto. Med očeti otrok, rojenih leta 2024, je bilo 14 odstotkov starejših od 40 let, nekaj jih je bilo starejših tudi od 60 let.
Prisotnost očetov pri porodih je danes precej pogostejša kot pred desetletji. Medtem ko jih je bilo leta 1992 navzočih pri manj kot desetini porodov, so bili leta 2024 prisotni že pri 84 odstotkih porodov. Pri ženskah, ki so rodile prvič, je delež dosegel 88 odstotkov.
Lani je bilo očetovstvo priznano za 8.492 otrok. Pri 85 odstotkih otrok so očetje očetovstvo priznali že pred rojstvom, pri desetini pa v prvem mesecu po rojstvu. Do prvega leta starosti je bilo očetovstvo priznano za 98 odstotkov otrok.
Pri razvezah se vse pogosteje pojavlja skupno varstvo otrok. Leta 2025 je bilo skoraj polovica otrok po razvezi dodeljenih v skupno varstvo obeh staršev. Materi je bilo dodeljenih največ otrok, v štirih odstotkih primerov pa je skrbništvo pripadlo očetu.
Podatki kažejo tudi visoko delovno aktivnost očetov. Med moškimi z dvema otrokoma je stopnja delovne aktivnosti lani znašala 93 odstotkov, pri tistih s tremi ali več otroki pa 95 odstotkov. Med delovno aktivnimi moškimi jih je pet odstotkov delalo s krajšim delovnim časom od polnega.
Večina očetov in mater je ocenila, da nima večjih težav pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Kar 85 odstotkov delovno aktivnih moških je lani navedlo, da pri tem ni imelo težav.