DZ podprl razpis referenduma o povečanju obrambnih izdatkov

Vprašanje, ki bo zastavljeno volivcem, se glasi: »Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?«

Predlagatelji referenduma menijo, da bi morala biti odločitev o tako pomembnem povečanju javne porabe predmet podpore državljanov. V Levici in SD so poudarili potrebo po demokratični legitimnosti, NSi pa je opozorila, da mora biti morebitno povečanje skrbno načrtovano. Tudi če v razpravi niso sodelovali, so v SDS prispevali ključne glasove za podporo razpisu.

Poslanci Svobode so se odločili za nasprotovanje in izpostavili stališče, da dvig proračunskih sredstev za obrambo ne pomeni nepremišljenosti, temveč odgovornost države do svoje varnosti.

Poimensko so referendum podprli Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak. Med tistimi, ki so glasovali proti, so bili Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš.

Levica je predlog za referendum v državni zbor vložila 6. junija, pri čemer se je sklicevala na pomanjkanje javne razprave in izsledke javnomnenjskih raziskav, ki po njihovih navedbah kažejo, da večina državljanov povečanju vojaškega proračuna nasprotuje.

Le nekaj dni po tem je DZ že sprejel resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske do leta 2040. Po njej naj bi Slovenija do konca leta dosegla dvoodstotni delež BDP za obrambo, do leta 2030 pa naj bi se ta povečal na tri odstotke.

Po vrhu zveze Nato, kjer so se voditelji članic zavzeli za povišanje izdatkov do pet odstotkov BDP do leta 2035, je premier Robert Golob znotraj koalicije poudaril, da je za Slovenijo zavezujoča le zaveza iz že sprejete resolucije.

Odbor za obrambo bo zdaj pripravil predlog odloka o razpisu referenduma, katerega rezultat za poslance ne bo zavezujoč.