Evropski poslanci pozvali Slovenijo k spoštovanju žrtev povojnih pobojev
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je sprejel resolucijo, s katero poziva slovenske oblasti, naj ohranijo zgodovinski spomin na žrtve povojnega komunističnega nasilja in jim zagotovijo dostojen pokop. Resolucija, ki je bila sprejeta s 17 glasovi za in enim proti, med drugim poudarja potrebo po nadaljevanju preiskav skritih grobišč in celovitem pregledu arhivov nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb.
Evropski poslanci so izpostavili, da si deset tisoče ljudi, ki so po drugi svetovni vojni padli kot žrtve izvensodnih usmrtitev, zasluži javno priznanje, dostojen spomin in pogreb. Kot opozarjajo, so številni kraji usmrtitev še vedno neoznačeni, kljub temu da je bilo doslej v Sloveniji evidentiranih več kot 750 množičnih grobišč.
Posebej so se dotaknili tudi vloge jugoslovanskih tajnih služb, kot sta bila Kos in Udba, ter pozvali k odprtju in pregledu arhivov, ki bi lahko razkrili dodatne podatke o storilcih in okoliščinah teh zločinov. Kritični so bili tudi do poteze slovenske vlade iz leta 2023, ko je ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar po njihovem mnenju predstavlja nazadovanje v prizadevanjih za spoštovanje zgodovinskih krivic.
Resolucija poziva tudi k postavitvi novih spominskih obeležij in krepitvi zgodovinskega raziskovanja ter izobraževanja o zločinih vseh totalitarnih režimov. Evropski poslanci poudarjajo, da mora biti obravnava vseh zločinov proti človeštvu enaka, ne glede na politično ozadje. Zanikovanje, minimaliziranje ali politično izrabljanje teh tem ocenjujejo kot nesprejemljivo.
»Brez spomina ni sprave,« so zapisali poslanci in pozvali vse države članice EU, naj si prizadevajo za resničen zgodovinski spomin, temelječ na dokazih in spoštovanju vseh žrtev.
O resoluciji bo Evropski parlament glasoval na plenarnem zasedanju julija letos. V besedilu so izpostavili, da je po vojni komunistični režim v Jugoslaviji izvajal sistematične izvensodne usmrtitve civilistov in vojnih ujetnikov. Slovenci, ki so nasprotovali novemu sistemu, so bili množično preganjani, med njimi tudi številni domobranci, civilisti, pripadniki drugih vojaških formacij in politični nasprotniki. Mnoge žrtve še danes nimajo groba, svojci pa niso nikoli dobili odgovora o njihovi usodi.
