Slovenijo čakajo strožje obveznosti glede kakovosti zraka
Kljub določenemu izboljšanju kakovosti zraka v Sloveniji številni kazalci še naprej kažejo na okoljske izzive, ki jih bo morala država v prihodnjih letih obravnavati z okrepljenimi ukrepi. Na strokovnem dogodku, ki sta ga pripravila Institut Jožef Stefan in ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, so strokovnjaki opozorili na vsebino nove evropske direktive o kakovosti zraka, ki začne v celoti veljati leta 2030.
Direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte je izpostavila, da direktiva, sprejeta decembra lani, prinaša bistveno višje okoljske zahteve. Po njenih besedah že zdaj obstajajo številni ukrepi na ravni države, a jih bo treba prilagoditi novim ciljem. Dodala je, da brez sodelovanja občin in drugih deležnikov napredka ne bo mogoče doseči.
Stanje v Sloveniji je predstavila Tanja Koleša z Agencije za okolje. Medtem ko se raven trdih delcev PM 10 postopno znižuje, je še vedno problematična predvsem v času kurilne sezone, saj pogosto presega dovoljene vrednosti. Zaskrbljujoča ostaja tudi prisotnost ozona, medtem ko so ravni žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida večinoma nizke.
Po novi direktivi se bodo standardi še zaostrili, predvsem pri delcih PM 2,5. Poleg prepolovljene letne mejne vrednosti bo prvič uvedena tudi dnevna, kar pomeni dodatno obremenitev za države članice. V letu 2024 bi slovenska urbana območja te vrednosti presegla. Glavni vir teh delcev ostaja kurjenje lesa v zastarelih napravah, predvsem v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Leta 2021 so mala kurišča prispevala več kot polovico vseh izpustov delcev PM 10.
Po besedah Špele Žohar z ministrstva bodo morale države nove standarde izpolnjevati do januarja 2030. Evropska komisija bo skladnost prvič preverjala konec istega leta. V določenih primerih bo mogoč odlog do konca leta 2029, a le za specifične onesnaževalce.
Na dogodku je sodeloval tudi Simon Dovrtel iz Obrtno-podjetniške zbornice, ki je opozoril na slabo vzdrževanost kurilnih naprav in uporabo neustreznega lesa. Ponekod se še vedno kurijo tudi smeti, kar dodatno povečuje onesnaženost.
Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da onesnažen zrak resno ogroža zdravje vseh prebivalcev, še posebej ranljivih skupin. Ob tem je izpostavila pomen sprotnega spremljanja stanja zraka pri načrtovanju dejavnosti na prostem.
Nova direktiva uvaja tudi spremljanje dodatnih onesnaževal, kot so črni ogljik, ultrafini delci, amoniak in oksidativni potencial. Poenotenje meril bo po mnenju stroke ključnega pomena za učinkovitejše ukrepanje in boljše načrtovanje politik.
