Začela veljati novela, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo
V veljavo je stopila novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prvič jasno ločuje javno in zasebno zdravstvo ter prinaša omejitve za javne zdravstvene delavce pri sodelovanju s čistimi zasebniki. Novi zakon določa, da zaposleni v javnem zdravstvu odslej ne bodo več mogli pridobiti novih soglasij za delo pri zasebnikih, obstoječa soglasja pa bodo veljavna še največ leto dni.
Zakon še vedno dopušča občasno sodelovanje z zasebniki, kadar gre za zdravstveno varstvo na javnih prireditvah, izvajanje medicine dela, prometa in športa, letalsko medicino ter prostovoljsko delo. Določene izjeme omogočajo tudi obratno pot: javni zavodi na najvišji ravni lahko v omejenem obsegu zaposlijo zdravnike svetnike, ki so sicer zaposleni pri zasebniku. Seznam storitev, ki jih bodo ti zdravniki lahko opravljali, bo ministrstvo določilo v dveh mesecih.
Novela omogoča tudi, da se javni zdravstveni delavci zaposlijo v drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, če izpolnijo določene pogoje in pridobijo soglasje. Sklenitev podjemne pogodbe je dovoljena le s fizično osebo, ki je zdravstveni delavec, in ne z zasebnim podjetnikom. Vodilnim delavcem, kot so direktorji in strokovni vodje, bodo obstoječa soglasja za delo drugje prenehala veljati v treh mesecih, še naprej pa bodo lahko delovali v drugih javnih zavodih pod določenimi pogoji.
Podjemne pogodbe, ki jih javni zavodi sklenejo z zaposlenimi, bodo lahko oproščene posebnega davka, a le za tiste, ki so v zavodu zaposleni za polni delovni čas. Posebnost novele je tudi predčasna uvedba izplačevanja delovne uspešnosti, ki jo bo mogoče začeti že danes, čeprav skupni plačni zakon to predvideva šele z letom 2026.
Uvedeno je bilo tudi obvezno merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenih delavcev in sodelavcev. To bo zajemalo vse oblike dela in delovnega časa, vključno s koncesijskim. Enotna metodologija za merjenje bo pripravljena v treh mesecih.
Zdravstveni delavci, zaposleni v javni mreži, bodo morali sodelovati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu, izjeme veljajo le za varovane kategorije. Delavci, starejši od 55 let, se bodo v program vključevali le, če bodo za to podali soglasje.
Koncesionarji bodo morali imeti zaposleno zadostno število delavcev za izvajanje svoje dejavnosti, koncesije pa se bodo vezale na pravni status in lastništvo izvajalca – ob spremembah se koncesija avtomatično odvzame. Koncesije se po novem ne bodo več samodejno podaljševale. Presežki iz opravljanja javnih zdravstvenih storitev bodo lahko namenjeni izključno za izvajanje in razvoj dejavnosti.
Novela prinaša tudi oblikovanje zdravstvenih regij, ki bodo podobne območnih enotam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vlada jih mora določiti v šestih mesecih. Vsi izvajalci zdravstvenih storitev, tudi zasebniki, pa se bodo morali vključiti v enoten nacionalni zdravstveno-informacijski sistem. Dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo predložiti v enem letu.