Zaradi pomanjkanja kadra pravice iz dolgotrajne oskrbe ostajajo le na papirju

Po opozorilih podpisanih organizacij sistemska reforma dolgotrajne oskrbe, ki je ena najpomembnejših v zadnjem desetletju, že v izhodišču stoji na trhlih temeljih. Zaradi kadrovske podhranjenosti obstoječih izvajalcev je namreč vprašljivo, ali bodo pravice, zapisane v zakonu, lahko tudi dejansko uresničene. Opozarjajo, da utegnejo uporabniki, ki bodo plačevali nov prispevek, kljub temu ostati brez storitev ali jih bodo prisiljeni iskati na sivem trgu.

Zahtevajo takojšnjo uvedbo 20-odstotnega dodatka k plačam vseh zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. Ta ukrep bi po njihovih besedah omogočil zadržanje obstoječega kadra in privabljanje novega, ki bo nujen za izvajanje oskrbe. V nasprotnem primeru bo sistem ostal le formalnost, uporabniki pa bodo v najboljšem primeru prejemali le denarno nadomestilo brez dejanske pomoči.

Organizacije ocenjujejo, da dosedanji vladni ukrepi niso učinkoviti. Nedavni dodatek za delo z osebami z demenco ali drugimi motnjami ne pomeni bistvenega napredka, saj znaša v povprečju zgolj 35 evrov mesečno. Poleg tega pogostejše izplačevanje dodatkov za povečan obseg dela in uporaba plačnih razredov po 22. členu zakona o plačah v javnem sektorju ne rešujejo težav, saj ustvarjajo občutek neenakosti in ne prispevajo k stabilnosti kadrov.

Organizacije poudarjajo, da zaposleni v dolgotrajni oskrbi opravljajo izjemno odgovorno in čustveno zahtevno delo. A če jim država ne bo zagotovila dostojnega plačila in sistemske podpore, tudi najboljše zakonske rešitve ne bodo zagotovile dejanskih storitev za uporabnike.

Poziv podpisujejo Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Zveza društev upokojencev Slovenije.