Kitajska širi pomorska oporišča za letalonosilke, satelitski posnetki razkrivajo strateško širitev
Novi satelitski posnetki Evropske vesoljske agencije (ESA) razkrivajo, da Kitajska hitro širi svojo pomorsko infrastrukturo, zlasti oporišče Yuchi v mestu Qingdao, kjer domuje prva kitajska letalonosilka CNS Liaoning. Razširitev oporišča vključuje gradnjo štirih novih pomolov, kar kaže na nadaljnjo krepitev kitajskih zmogljivosti za razporejanje flote letalonosilk.
Največji novo zgrajeni pomol naj bi bil širok približno 100 metrov, kar omogoča privez letalonosilkam ali velikim oskrbovalnim ladjam. Trije manjši pomoli naj bi bili namenjeni rušilcem, fregatam in drugim manjšim vojnim ladjam, ki običajno spremljajo letalonosilke v udarnih skupinah.
Satelitski posnetki tako ponujajo jasen vpogled v strateške ambicije Pekinga v Indo-pacifiški regiji. Z razvojem infrastrukture v Qingdau bo Kitajska lahko učinkoviteje razporejala svoje tri letalonosilke – Liaoning, Shandong in novo Fujian, ki trenutno še nima stalne baze.
Medtem ko ima Shandong že bazo v oporišču Yulin na otoku Hainan, naj bi bila nova infrastruktura v Yuchiju namenjena prevzemu sodobnejših plovil in okrepitvi navzočnosti na severovzhodu Kitajske. Letalonosilka Fujian, največja in najsodobnejša v kitajski floti, je še vedno zasidrana v ladjedelnici v Šanghaju.
Obveščevalne službe in strateški inštituti na Zahodu že več mesecev opozarjajo na hitro rast kitajske mornarice, ki je po številu ladij že največja na svetu – ima jih okoli 370. Vendar pa njihova operativna moč še ni jasna, saj manjkajo zanesljive informacije o usposobljenosti, logistični podpori in bojni pripravljenosti teh enot.
Peking tako sistematično gradi mornariško moč, ki naj bi izravnala prevlado ameriške mornarice, ki ima 11 letalonosilk, redno razporejenih po svetu. Ena od teh je običajno nameščena v zahodnem Pacifiku, kjer neposredno spremlja dogajanje v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju.
ZDA imajo štiri strateško pomembna oporišča za letalonosilke – v Kaliforniji, Washingtonu, Virginiji in na Japonskem (Yokosuka) – kar jim omogoča globalno mobilnost in hiter odziv na morebitne napetosti.
Strokovnjaki tako širitev kitajskih pomorskih baz razumejo kot del širše strategije, s katero Kitajska želi povečati svojo vlogo v globalnem varnostnem okolju, zlasti v kontekstu vse večjih napetosti z Združenimi državami Amerike. Poteze Pekinga kažejo na dolgoročno pripravljenost na večjo projiciranje moči in pomorsko tekmovanje v najbolj strateško obremenjeni regiji sveta.
