Predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič izpostavlja, da se lažne lekarne pogosto predstavljajo z domenami, kot so ljubljanalekarna.com, lekarnagorenjska.com ali lekarnakoper.com. Te strani so večinoma registrirane zunaj EU in gostujejo na oblačnih storitvah, uporabnikom pa omogočajo nakup zdravil na recept brez recepta, kar že samo po sebi nakazuje na nezakonitost.
Ob tem poudarja, da je nakup zdravil varen le v uradnih spletnih lekarnah, označenih z EU simbolom, ki vodi na seznam dovoljenih lekarn na strani ministrstva za zdravje. Mlajši uporabniki naj bi bili posebej ranljivi, saj pogosto nimajo dovolj znanja za presojanje verodostojnosti virov, zato so pogoste tarče goljufij.
Kot sumljivo pri spletnih lekarnah navajajo izredno nizke cene, pomanjkanje farmacevtskega svetovanja in nejasne informacije o ponudniku. Posebej nevarno je, da ponarejena zdravila lahko vsebujejo neznane sestavine, napačne odmerke ali celo strupene primesi.
Strokovnjakinja Andrea Šetina iz Dolenjskih lekarn je opozorila, da ponaredki pogosto vsebujejo škodljive snovi, kot so patogeni, težke kovine ali topila. Najpogosteje preko spleta iščejo zdravila za erektilno disfunkcijo, hujšanje, depresijo, nespečnost in doping. Med njimi so tudi nevarni izdelki, ki se lažno predstavljajo kot naravni pripravki.
V letu 2024 je Finančna uprava zasegla več kot 120 tisoč kosov nedovoljenih zdravil v več kot 1200 pošiljkah, največkrat za zdravljenje erektilnih motenj, hujšanje, nespečnost ali okužbe z zajedavci.
Lekarniška zbornica ob tem znova poudarja, da zdravila niso običajno blago. Njihova uporaba zahteva strokovni nadzor in svetovanje. Slovenija ima več kot 350 javnih lekarn in 27 bolnišničnih, ki delujejo skladno z zakonodajo in omogočajo varno uporabo zdravil.