Dokument, ki ga je potrdilo tudi ministrstvo za zdravje in Združenje endokrinologov, je plod večletnega sodelovanja strokovnjakov s področja medicine, prehrane, farmacije in javnega zdravja. Predstavitev je vodil strokovni direktor NIJZ dr. Ivan Eržen, ki je izpostavil, da gre za ključno orodje za enotno klinično prakso in učinkovite ukrepe.
Endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer je pojasnila, da vitamin D vpliva na zdravje kosti, mišic in imunskega sistema. Njegovo pomanjkanje je povezano z višjo pojavnostjo infekcij, sladkorne bolezni, avtoimunskih bolezni in nekaterih rakov. V Sloveniji ima pozimi kar 80 % odraslih premalo vitamina D, 40 % pa hudo pomanjkanje. Posebej ogroženi so prebivalci domov za starejše, kjer je hudo pomanjkanje pogosto tudi poleti.
Smernice priporočajo, da vsi odrasli Slovenci od oktobra do aprila dnevno jemljejo 800 do 1000 enot vitamina D3, starejši pa do 2000 enot. Pri debelosti je potreben dvojni odmerek. Dnevno jemanje je priporočeno, večmesečni visoki odmerki pa so lahko škodljivi. Največji še varen dnevni odmerek za odrasle znaša 4000 enot.
Otroci in mladostniki naj vitamin D uživajo najmanj v zimskem obdobju. Pomanjkanje je pogosto tudi med nosečnicami, kjer je povezano z večjim tveganjem za zaplete v nosečnosti in pri plodu. Stroka zato priporoča dodajanje vitamina D pred in med nosečnostjo ter v času dojenja.
Ekonomika dodatka je tudi predmet smernic. Dodajanje vitamina D prebivalcem domov starejših občanov bi v 18 mesecih zmanjšalo stroške zaradi zlomov kolka za več kot 600.000 evrov. To dokazuje, da je preventiva tudi finančno učinkovita.
Smernice vključujejo tudi poziv zdravstvenim in političnim odločevalcem, da omogočijo širši dostop do kakovostnih pripravkov ter kritje stroškov za ranljive skupine prek zavarovalnice. Slovenija se tako pridružuje državam, ki sistemsko naslavljajo eno najbolj razširjenih prehranskih pomanjkljivosti.