Tak podatek državo uvršča med najbolj obremenjene v Evropi, strokovnjaki pa opozarjajo, da se stanje hitro slabša, ker manjka dolgoročno zastavljenih preventivnih ukrepov.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zato prvič pripravila globalne smernice za zdravljenje debelosti. V ospredju je celosten pristop, ki sloni na treh glavnih usmeritvah, posebno vlogo pa imajo peptidi GLP-1, ki se v zadnjih letih pogosto uporabljajo tudi pri uravnavanju telesne teže.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom je sporočil, da debelost sodi med najresnejše zdravstvene težave sodobnega časa. Po njegovih besedah z debelostjo živi več kot milijarda ljudi, v nekaj letih pa naj bi se ta številka podvojila. Strokovnjaki dodajajo, da gre za dolgotrajno bolezen, ki pomembno vpliva na razvoj srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in določenih rakavih obolenj. Lansko leto je bila povezana s skoraj štiri milijone smrti po svetu, zato so nove smernice dobile prednost v zdravstveni politiki številnih držav.
Smernice temeljijo na treh točkah. Prva govori o ustvarjanju zdravih okolij, kar zajema javne politike, ki spodbujajo drugačen odnos do prehrane in gibanja. Druga predvideva zgodnje prepoznavanje tveganja ter pravočasen začetek ukrepanja pri skupinah, ki so bolj ogrožene. Tretja poudarja dostop do obravnave, ki je usmerjena v posameznika in traja vse življenje, kadar je to potrebno.
Poseben poudarek je namenjen terapijam GLP-1. Zdravila, med katerimi so liraglutid, semaglutid in tirzepatid, so bila najprej namenjena sladkorni bolezni. Danes so v številnih državah odobrena tudi za zdravljenje debelosti, pri čemer jih WHO predlaga za dolgoročno uporabo pri odraslih, razen pri nosečnicah. Kljub temu smernice opozarjajo na vrsto omejitev, od pomanjkanja dolgoročnih študij do visokih stroškov in nepripravljenosti številnih zdravstvenih sistemov.
Organizacija ocenjuje, da bi lahko leta 2030 zdravila dosegla manj kot desetino tistih, ki bi jim lahko pomagala. Zato strokovnjaki poudarjajo, da terapije ne morejo biti samostojna rešitev, temveč del širšega pristopa, ki vključuje uravnoteženo prehrano in vsakodnevno telesno dejavnost. Tak način zmanjšuje možnost, da bi se telesna teža po prekinitvi zdravljenja hitro vrnila na prejšnjo raven.
Adhanom opozarja, da brez usklajenih politik zdravila GLP-1 lahko poglobijo razlike med posamezniki in državami, saj so stroški visoki in dostop neenakomeren. Kot možni poti za razširitev dostopnosti navaja postopno zniževanje cen in prostovoljno licenciranje.
WHO napoveduje, da bodo smernice posodabljali glede na nova znanstvena dognanja in potrebe držav. V naslednjih dneh bodo objavili še priporočila za obravnavo debelosti pri otrocih, mlajših od dvanajst let.