Ministrstvo: način komuniciranja s starši priseljenskih otrok je v pristojnosti šol

Razpravo je sprožil primer I. osnovne šole Žalec, kjer so vabilo na roditeljski sestanek za starše otrok albanskega porekla pripravili tudi v albanščini. Na ministrstvu so ocenili, da šola s tem ni kršila zakona, saj se pouk in vzgojno-izobraževalno delo še vedno izvajata v slovenskem jeziku. Dodali so, da zakon določa slovenščino kot učni jezik, razen na območjih narodnih skupnosti, vendar ne ureja natančnih pravil glede obveščanja staršev.

Na ministrstvu poudarjajo, da morajo šole spoštovati načelo inkluzivnosti in zagotavljati enake možnosti za vse učence. Uspešna komunikacija s starši, tudi s tistimi, ki ne govorijo slovensko, je po njihovem mnenju ključna za učinkovito sodelovanje in napredek otrok v šolskem okolju.

Po podatkih I. osnovne šole Žalec 19 odstotkov učencev prihaja iz družin, kjer materni jezik ni slovenščina, največ pa je otrok albanskega porekla, okoli 13,5 odstotka. Ker se starši številnih učencev priseljencev niso udeležili prvega roditeljskega sestanka, je šola pripravila dodatno srečanje z vabilom, prevedenim v albanščino. Ta vabila so bila namenjena le tistim družinam, ki prejšnjega srečanja niso obiskale.

Ravnateljica šole Andreja Špajzer je pojasnila, da šolska obvestila sicer ostajajo v slovenskem jeziku, informativni prevod pa staršem pomaga pri razumevanju vsebine. Na šoli nimajo stalne prevajalke za albanski jezik, zato jo po potrebi najamejo. Poleg tega imajo zaposlena dva učitelja slovenščine, enega s financiranjem ministrstva in drugega s podporo občine, ki pomagata učencem priseljencem pri učenju jezika.

Ravnateljica je poudarila, da šola že vrsto let organizira posebne roditeljske sestanke za starše učencev priseljencev, kjer jim predstavijo potek pouka, možnosti učne pomoči in tečaje slovenščine za odrasle. Cilj teh dejavnosti je olajšati vključevanje otrok priseljencev v novo šolsko okolje in spodbuditi sodelovanje staršev pri učenju in razvoju njihovih otrok.