Na Ptuju predstavljen 12 milijonov evrov vreden projekt prenove grajske žitnice in ureditve grajskega hriba
V slavnostni dvorani Ptujskega gradu so predstavili projekt celovite prenove grajske žitnice in krajinske ureditve grajskega hriba, katerega skupna vrednost znaša 12 milijonov evrov. Gre za enega ključnih državnih projektov na področju kulture, ki bo pomembno vplival na ohranjanje arheološke dediščine, izboljšanje varnosti območja in krepitev kulturnega turizma v najstarejšem slovenskem mestu.
Projekt sta javnosti predstavila državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož Aleksander Lorenčič skupaj s predstavnikoma projektantskega biroja Styria Arhitektura Davorjem Fistričem in Boštjanom Šventom.
Vrednost prenove grajske žitnice znaša 8 milijonov evrov, sredstva so zagotovljena iz evropske kohezijske politike. V sklopu prenove bo žitnica preoblikovana v sodoben arheološki depo s 3930 kvadratnimi metri novih uporabnih površin, v katerih bodo ogledni depoji, lapidarij, razstavni in spremljevalni prostori. Ureditev grajskega hriba, vredna 4 milijone evrov, bo sočasno poskrbela za dolgoročno stabilnost območja z inženirskimi in krajinsko-arhitekturnimi rešitvami, s ciljem izboljšane dostopnosti in večje povezanosti gradu z mestom.
Grajska žitnica je največja tovrstna stavba v Sloveniji in eden pomembnejših gospodarskih objektov znotraj grajskih kompleksov. Bila je zgrajena v 18. stoletju, sredi 19. stoletja pa so jo dopolnili z oporniki. Danes je zaradi arhitekturne in zgodovinske vrednosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Prenova, ki se bo začela ob koncu leta 2025 in končala v začetku leta 2027, bo zagotovila varno in sodobno okolje za hrambo bogate arheološke zbirke rimskega Ptuja, ki jo hrani Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož.
Zaradi velike starosti, neustreznega temeljenja in konstrukcijskih sprememb v preteklosti je stavba trenutno statično ogrožena. Zidovi so nagnjeni, konstrukcija je neenotna, manjkajoča etaža pa je porušila ravnotežje objekta. Zaradi tega so morali načrtovalci izvesti natančne statične analize in predvideti obsežne sanacijske ukrepe, vključno z dodatnim temeljenjem, ojačitvami zidov, mehanskimi zaščitami in utrditvami nove konstrukcije.
S prenovo bo v pritličju in kleti urejen lapidarij z rimskimi kamnitimi spomeniki, med njimi Orfejevim spomenikom in mitrejem. V višjih nadstropjih bodo ogledni depoji z drobnim arheološkim gradivom, prostori za razstave in izobraževanja. To bo omogočilo, da bodo zbirke muzeja prvič na voljo javnosti v sodobno urejenem prostoru, s čimer bo Ptuj pridobil pomembno kulturno infrastrukturo.
Prenova grajskega hriba zajema sanacijo obzidja, utrjevanje brežin, zasaditve proti plazenju, ureditev pešpoti, odvodnjavanja in dostopov ter zagotavljanje požarne varnosti. Projekt bo zaključen do leta 2028, skladno z Zakonom o obnovi in finančnim virom iz Sklada za obnovo Slovenije.
Gre za enega tehnično najzahtevnejših projektov prenove kulturne dediščine v Sloveniji, ki predstavlja primer celovitega in trajnostnega upravljanja z zgodovinsko pomembnim objektom. Žitnica bo po obnovi postala živo stičišče znanja, zgodovine in sodobnega muzealstva.
