Na spomladanskem razpisu zdravniških specializacij 28 prijav za družinsko medicino

Nizko zanimanje opažajo tudi za specializacije intenzivne medicine, hematologije, internistične onkologije, revmatologije in infektologije, so sporočili iz zdravniške zbornice.
Ljubljana. Zdravnik, zdravstvo. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Na 308 razpisanih specializacij za območje celotne države in posamezne izvajalce je prispelo 200 vlog, prostih je tako še 143 mest. Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da stanje še ni dokončno, saj bo razpis za nezasedena mesta ostal odprt do vsakega 9. dne v mesecu do popolnitve prostih mest oziroma do 30 dni pred objavo jesenskega razpisa specializacij.

Za mesta, za katera se je prijavilo več kandidatov, kot jih je na voljo, bodo od predvidoma 15. maja do 26. junija potekali izbirni postopki. Kandidati, ki v teh postopkih ne bodo uspešni, se bodo lahko prijavili na druga nezasedena mesta ali bodo lahko počakali na jesenski razpis specializacij.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je za STA dejala, da se je odziv mladih zdravnikov na razpis specializacije iz družinske medicine nekoliko popravil. "Seveda pa nikakor ne moremo biti zadovoljni, ker je izračun pokazal, da bi potrebovali 100 specializantov družinske medicine letno," je povedala. Ocenjuje, da se je število specializacij zvišalo tudi zaradi finančnih spodbud, manjših administrativnih obremenitev in števila opredeljenih.

"Za urgentno medicino za razliko od družinske ni prav nobenih posebnih spodbud, čeprav gre za dve specializaciji, ki delujeta na isti ravni zdravstva. To prav gotovo ni ustrezno," je komentirala nizko zanimanje za urgentno medicino.

Na splošno opažajo slabše zanimanje za delovno zelo intenzivne specializacije, ki tudi omejujejo zdravnika na delo v javnem zdravstvenem sistemu. "Razmere v tem sektorju pa so slabe, ne samo kar se tiče financiranja, ampak gre predvsem za delo, opremo, pomanjkanje kadra, nezmožnost urejanja razmer. Ta nemoč zdravnike prav gotovo odvrača," je prepričana.

Na specializacijo iz družinske medicine se je za območje celotne države prijavilo 24 kandidatov na 40 razpisanih mest, za specializacijo pri posameznih izvajalcih pa so se na 17 razpisanih mest prijavili trije kandidati. Na specializacijo iz urgentne medicine so se za območje celotne države prijavili trije kandidati na 20 razpisanih mest, na dve mesti pri posameznih izvajalcih pa se je prijavil en kandidat.

Razlika je v tem, da morajo glede na zakon o zdravniški službi zdravniki po opravljeni specializaciji pri posameznem izvajalcu sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za enako časovno obdobje, kot je trajala specializacija, in za polni delovni čas. Po opravljeni specializaciji v okviru nacionalnega razpisa pa morajo sprejeti ponudbo izvajalca v mreži javne zdravstvene službe ali se v mreži zaposliti sami.

V zbornici dodajajo, da bodo vsi zdravniki, ki jim je bila ali bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letih 2023, 2024, 2025 in 2026 upravičeni do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 1000 evrov bruto na mesec. "Kar pomeni, da se morajo po končani specializaciji v javni mreži ali pri posameznem izvajalcu zaposliti za najmanj dvakratno časovno obdobje trajanja specializacije in za polni delovni čas," so zapisali v sporočilu za javnost.

Na specializacijo iz ginekologije in porodništva se je za območje celotne države prijavilo 10 kandidatov na 10 razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa se je prijavilo 10 kandidatov na devet razpisanih mest. Na specializacijo iz pediatrije se je za nacionalni nivo prijavilo 12 kandidatov na 25 razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa so bila razpisana štiri mesta, prijavil se je en kandidat.

Za specializacije doktorjev dentalne medicine je na osem razpisanih mest prispelo 20 vlog. Bistveno več prijavljenih kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, je za specializacije iz dermatovenerologije, maksilofacialne kirurgije, plastične kirurgije, radiologije in dentalne medicine.

Beović je poudarila, da gre za specializacije, ki se lahko opravljajo na različne načine. "Mladi ljudje želijo delati v različnih delovnopravnih razmerah, torej bodisi kot redno zaposleni, delno zaposleni, pri več delodajalcih, v zasebnem sektorju in v javnem sektorju," je ocenila. Meni, da imajo na tem področju problem z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti, "ki bo v to posegel in zdravnike prav gotovo demotiviral".

V zbornici opažajo, da ni velikega zanimanja za urgentno in intenzivno medicino, hematologijo, internistično onkologijo, revmatologijo in infektologijo. Poudarili so, da gre za delovno intenzivne specializacije, ki so vezane predvsem na državne ustanove. "Razmere za zdravnike v državnih ustanovah so žal vsak dan slabše," so zapisali.