Pomembno vlogo pri varni oskrbi z vodo imajo uporabniki sami

Javnost so pozvali k odgovornemu ravnanju z vodnimi viri.

Varnost oskrbe s pitno vodo v Ljubljani je ponovno v ospredju po nedavnem izbruhu virusnih črevesnih bolezni oz. fekalno onesnaženostjo vode v Maximarketu, za katerega vzrok še vedno ni znan. Upravljavci vodovodov opozarjajo, da zakonodaja na tem področju šepa. "Tudi po treh tednih od pojava izbruha obolenja ni jasno, kaj se je zgodilo, javnost ni dobila odgovora," je danes na znanstveni kavarni Odpadne vode, čiste rešitve, ki jo je organizirala Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL), poudarila Brigita Jamnik iz komunalnega podjetja Voka Snaga. Kot je dodala, je takšno stanje nesprejemljivo.

V Ljubljani, kot je pojasnila, voda do uporabnikov priteče neposredno iz podzemnih virov brez dodatne obdelave, razen osnovne dezinfekcije na nekaterih območjih. Stalni nadzor nad njeno kakovostjo pa je zato še toliko pomembnejši. Kljub prizadevanjem ekip na terenu in stalnemu sistemu obveščanja po njenih besedah 100-odstotna varnost pitne vode ni zagotovljena.

Ob tem je opozorila, da imajo poleg strokovnjakov pomembno vlogo pri varni oskrbi z vodo tudi uporabniki sami. Kot je dejala, so upravljavci zavezani, da uporabnike obvestijo o nepravilnostih, vendar je ključno, da se uporabniki sami vključijo v sistem obveščanja. V primeru izrednih dogodkov je namreč ključno, da informacije hitro dosežejo javnost. Poleg tega je pomembno tudi, da uporabniki sami sporočajo opažene nepravilnosti.

Odpadna voda po besedah direktorice Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik Marjetke Levstek nima nobene vrednosti, dokler je ne prečistimo. "Šele takrat ji vračamo njeno pravo vrednost," je dejala. V prihodnosti bi, tako Levstek, lahko postala pomemben vir za ponovno uporabo, če bi izboljšali procese čiščenja in preprečili njeno onesnaževanje že na izvoru.

"Ključno je, kaj spuščamo v kanalizacijo. Maščobe, zdravila in nevarne kemikalije tja ne sodijo, saj lahko povzročijo velike težave v procesu čiščenja," je dejala.

Kot je predstavila, čistilna naprava Domžale-Kamnik vsak dan sprejme ogromne količine odpadne vode. Kljub stalnemu monitoringu pa se sooča z izrednimi dogodki, ki lahko močno vplivajo na delovanje sistema. Z velikimi izzivi se soočajo, ko v kanalizacijo pridejo ravno maščobe, detergenti ali fina mivka, ki jih izredno težko odstranjevati. "V takih primerih lahko zgolj obvestimo pristojne organe, vendar je škoda pogosto že storjena," opozarja.

V prihodnjih letih bodo zahteve po čiščenju še strožje, je dejala. Po novi evropski direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode bodo čistilne naprave namreč morale uvesti četrto stopnjo čiščenja, s katero bi odstranili mikroonesnaževala, kot so mikroplastika, hormonski motilci in ostanki zdravil.

Jurij Trontelj s Fakultete za farmacijo UL je opozoril, da lahko zdravilne učinkovine, ki se izločajo v kanalizacijo, dolgo ostanejo v okolju, čistilne naprave pa jih ne morejo povsem odstraniti. Raziskave so, kot je opozoril, že pokazale prisotnost farmacevtskih ostankov v slovenskih odpadnih vodah, vključno z antibiotiki, kar pa lahko povzroči tudi še večjo odpornost proti tem zdravilom. "Voda je naš najpomembnejši vir, vendar moramo biti bolj odgovorni pri ravnanju z zdravili. Ta ne sodijo v stranišče ali smeti," je zaključil.

Čista voda je v Sloveniji pogosto samoumevna, a kot je opozoril profesor s Fakultete za strojništvo UL Matevž Dular, bi se morali bolj zavedati njene dragocenosti. Po njegovih besedah bi morali več sodelovati in povezovati različne inštitucije, da bi učinkoviteje reševali okoljske izzive in ohranili vire čiste vode.