Evro ohranja drugo mesto med svetovnimi valutami, a pred njim so številna tveganja
Evro ostaja druga najpomembnejša valuta na svetu, takoj za ameriškim dolarjem, ugotavlja Evropska centralna banka v najnovejši raziskavi o mednarodni vlogi evra. Delež njegove rabe se giblje pri približno 19 odstotkih in ostaja stabilen že od začetka vojne v Ukrajini leta 2022. V ECB ob tem opozarjajo, da stabilnost skupne evropske valute ogroža več dejavnikov, med drugim naraščajoča vloga kriptovalut in negotove trgovinske politike.
Evro je med letoma 2005 in 2009 dosegal največji globalni delež, ko se je približal četrtini vseh valutnih transakcij, nato pa se je po dolžniški krizi leta 2016 ta delež znižal pod 18 odstotkov. Kljub poznejšemu okrevanju evro močno zaostaja za ameriškim dolarjem, ki je lani dosegel skoraj 58-odstotni delež.
Podobna razmerja veljajo tudi za devizne rezerve, dolžniške instrumente in mednarodna posojila, kjer dolar praviloma ohranja dvakrat višji delež kot evro. Tako je bil delež evra pri deviznih rezervah 20 odstotkov, dolarja pa skoraj 60 odstotkov. Pri dolžniških instrumentih znaša delež evra nekoliko nad 20 odstotkov, dolarja pa okoli 65. Tudi mednarodna posojila v evrih so obsegala petino, v dolarjih pa polovico vseh.
Vrednosti denarnih vlog v evrih dosegajo okoli 15 odstotkov, medtem ko so dolarju namenjene polovica vseh. Pri globalnih valutnih transakcijah, kjer se vedno uporabljata dve valuti, evro dosega 30-odstotni delež, medtem ko transakcije v dolarjih predstavljajo kar 90 odstotkov.
V ECB menijo, da stabilnost evra kljub številnim izzivom predstavlja uspeh. Po njihovem je to posledica stabilnih ekonomskih politik in močnih institucij v evroobmočju. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da je »ohranjanje vladavine prava bistveno za nadaljnje globalno zaupanje v evro.«
Za dolgoročno krepitev mednarodnega položaja evra pozivajo k dokončanju notranjega trga in razvoju enotnega kapitalskega trga. S tem bi se povečala likvidnost in globina finančnih tokov v evrih, kar je ključno za privlačnost valute v svetovnem merilu.
Vendar so opozorila jasna. V ECB izpostavljajo, da se številne države zaradi svetovne negotovosti obračajo k zlatu in iščejo alternativne plačilne sisteme. Pri tem posebej opozarjajo na prizadevanja za krepitev vloge kriptovalut, tudi iz kroga okoli Donalda Trumpa. Njegove načrtovane politike naj bi že povzročile napetosti na finančnih trgih, kar se je sicer kratkoročno odrazilo v rahli rasti tečaja evra, a še ni jasno, ali bo to tudi dolgoročno okrepilo njegovo vlogo v svetovnem plačilnem prometu.
