EU pozvala Izrael k širšemu dostopu pomoči v Gazo in obsodila smrt novinarjev
Evropska unija je Izrael pozvala k omogočanju širšega dostopa humanitarne pomoči v Gazo ter obsodila smrt petih novinarjev Al Jazeere v izraelskem bombardiranju. Po izrednem srečanju zunanjih ministrov držav članic je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas opozorila, da vojna v Gazi postaja vse nevarnejša, in poudarila, da bi se konflikt končal, če bi bila mogoča vojaška rešitev.
Kot je dejala, je prva naloga zagotoviti pomoč prebivalcem Gaze tudi preko mednarodnih nevladnih organizacij, ki se pri tem soočajo z upravnimi ovirami. Zračni spusti pomoči po njenih besedah ne morejo zadovoljiti potreb prebivalstva, zato mora Izrael omogočiti večji pretok tovornjakov in boljšo distribucijo.
Videokonferenčno srečanje je potekalo po napovedi izraelske vlade o širitvi vojaške operacije v mestu Gaza. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden pozvala k ponovnemu premisleku o tej operaciji ter k izpustitvi vseh talcev in neoviranim dostavam pomoči. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je izraelski načrt označil za napovedano katastrofo in predlagal napotitev mednarodne misije pod mandatom Združenih narodov, španski minister José Manuel Albares pa je pozval k takojšnjemu ukrepanju, tudi s priznanjem Palestine. Finska zunanja ministrica Elina Valtonen je opozorila, da je izraelska operacija v nasprotju z mednarodnim pravom, ter pozvala k prenehanju napadov.
Ministri so obsodili tudi smrt petih novinarjev Al Jazeere v napadu blizu bolnišnice Al Shifa, med njimi dopisnika Anasa al Sharifa. Izraelska vojska trdi, da je bil povezan s teroristično celico Hamasa, EU pa pričakuje prepričljive dokaze, da bi se izognili napadom na novinarje. Od oktobra 2023 je v Gazi zaradi izraelskih napadov umrlo najmanj deset novinarjev te televizijske mreže, oblasti v enklavi pa navajajo skupno 237 smrtnih žrtev medijskih delavcev.
Čeprav je EU z Izraelom pred kratkim dosegla dogovor o odpiranju dodatnih mejnih prehodov za humanitarno pomoč, uradniki priznavajo, da dobave prihajajo le delno in da izraelske omejitve preprečujejo tudi neodvisno preverjanje distribucije pomoči. Znotraj Unije ostajajo razhajanja glede morebitnih povračilnih ukrepov, med njimi delne izključitve Izraela iz znanstvenega programa Obzorje Evropa, saj za sprejetje ni zadostne podpore držav članic.
Na srečanju so obravnavali tudi razmere v Ukrajini, kjer se je Kallas izrekla proti kakršnimkoli ozemeljskim koncesijam Rusiji, dokler se ta ne zaveže k popolnemu in brezpogojnemu premirju.
