Iran pripravljen na pogajanja, a obsoja ZDA zaradi novih pogojev in pritiska glede raketnega programa
Visoki iranski uradnik Ali Larijani je v torek sporočil, da Iran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike glede svojega jedrskega programa, vendar ZDA obtožil oviranja procesa z nerealnimi pogoji. V objavi na omrežju X je Larijani poudaril, da pogajalska pot ni zaprta, toda "Američani samo govorijo, ne pa tudi ukrepajo", medtem ko odgovornost za zastoj po njegovem mnenju neupravičeno pripisujejo Iranu.
ZDA so namreč skupaj z evropskimi državami – Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom – nedavno napovedale ponovno uvedbo sankcij ZN proti Teheranu zaradi domnevnega kršenja zavez iz sporazuma iz leta 2015. Iran obtožbe zavrača in trdi, da je do zastoja prišlo po enostranskem odstopu ZDA iz sporazuma leta 2018, ko je tedanji predsednik Donald Trump ponovno uvedel ameriške sankcije.
Larijani je posebej ostro kritiziral ameriško zahtevo po vključitvi iranskega raketnega programa v pogajanja. Po njegovih besedah gre za "rdečo črto", saj se iranske obrambne zmogljivosti "ne morejo in ne smejo obravnavati" kot del jedrskega dogovora. Poudaril je, da Iran išče racionalna pogajanja, a da jih otežujejo nove zahteve in politični pritiski.
Izjave prihajajo sredi stopnjevanih napetosti po ameriških in izraelskih napadih na iranske strateške objekte, ki so bili po podatkih iz Teherana izvedeni junija. Iran je v odgovor prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), potem ko je bila v organizaciji sprejeta resolucija, ki obtožuje državo nesodelovanja in prikrivanja podatkov.
Medtem Washington vztraja, da ostaja odprt za diplomacijo. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zatrdil, da si ZDA še naprej prizadevajo za "trajno rešitev iranskega jedrskega vprašanja", vendar želijo ob tem tudi jasna zagotovila glede omejitve raketnega programa, ki ga zahodne sile vidijo kot grožnjo regionalni stabilnosti.
Iran obtožbe zavrača in vztraja, da gre za program z izključno miroljubnimi cilji, kot so proizvodnja električne energije, medicinske raziskave in nacionalna obramba. Hkrati pa poudarja, da si ne želi razvoja jedrskih konic, kljub sumom, ki jih izražajo zaveznice ZDA.
Evropska trojica (E3) je medtem ponudila možnost začasne prekinitve sankcij, če bi Iran pokazal voljo za obnovitev pogajanj. Po navedbah diplomatov bi lahko Teheran dobil največ šestmesečni rok za dokazovanje dobre volje, kar bi omogočilo prekinitev nekaterih pritiskov in ustvarilo prostor za novo diplomatsko ofenzivo.
Šesti krog pogajanj, ki se je začel aprila, je bil prekinjen po izbruhu nasilja junija, ko je Iran v odgovor na napade izstrelil več balističnih raket proti izraelskemu ozemlju. Trenutno velja krhko premirje, uveljavljeno 24. junija, ki pa ni razrešilo političnih in varnostnih napetosti.
Diplomatski opazovalci opozarjajo, da bo prihodnost jedrskega sporazuma odvisna od volje obeh strani, da se odpovejo maksimalističnim zahtevam in ponovno vzpostavijo zaupanje, ki je bilo porušeno v zadnjih letih. Do takrat pa ostaja iransko jedrsko vprašanje ena najbolj perečih točk globalne diplomacije.
