Netanyahu prvič javno priznal armenski genocid
Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanyahu je v intervjuju z ameriškim podjetnikom in voditeljem Patrickom Bet-Davidom prvič javno priznal armenski genocid. Ob vprašanju, zakaj Izrael tega dogodka nikoli ni uradno priznal, je dejal, da je do pobojev Armencev, Asircev in Grkov prišlo na začetku 20. stoletja v Otomanskem cesarstvu. Dodal je: »Pravkar sem to storil. Tukaj imate.« S tem je prekinil desetletja izraelske diplomatske zadržanosti.
Armenska skupnost že več kot sto let zahteva priznanje pobojev, med katerimi je bilo med letoma 1915 in 1923 ubitih približno milijon in pol ljudi. Številni zgodovinarji dejanje označujejo za etnično čiščenje, Turčija pa to opredelitev odločno zavrača in vztraja, da so bile smrti posledica vojne in razmer v času prve svetovne vojne.
Na Netanyahujevo izjavo se je Ankara ostro odzvala. Turško zunanje ministrstvo je ocenilo, da gre za politično izkoriščanje zgodovinskih tragedij, in ob tem obtožilo izraelskega premierja, da želi preusmeriti pozornost od razmer v Gazi.
Genocid nad Armenci je do danes priznalo 34 držav, prva med njimi je bila leta 1965 Urugvaj. Večina vlad se je zaradi diplomatskih in gospodarskih odnosov s Turčijo priznanju izogibala, med njimi tudi Izrael, ki je moral ves čas uravnavati ravnotežje med spominom na holokavst in strateškimi povezavami z Ankaro.
Netanyahujeva izjava prihaja v času, ko so odnosi med Izraelom in Turčijo zaradi vojne v Gazi na zgodovinsko nizki ravni. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ostaja eden najostrejših kritikov Izraela, njegova vlada pa odkrito podpira Hamas. V tem kontekstu se izraelsko priznanje razume kot jasen signal spremembe zunanjepolitičnega pristopa do Ankare.
