Španija v primežu ognjenih zubljev: rekordni požari, evakuacije in val aretacij
Španija doživlja eno najhujših požarnih sezon v zadnjih dvajsetih letih. Do zdaj je ogenj uničil že več kot 157.000 hektarjev gozdov in naravnih površin, kar skoraj podvoji dolgoletno povprečje. Vročinski val s temperaturami blizu 45 °C in močni vetrovi dodatno pospešujejo širjenje požarov, ki napredujejo tudi s hitrostjo 4.000 hektarjev na uro.
Zaradi razsežnosti požarov, ki so prizadeli območja od Galicije do juga države, so oblasti mobilizirale skoraj 1.900 vojaških pripadnikov in zaprosile za pomoč gasilskih letal iz Evrope. Med žrtvami je tudi prostovoljec, ki je umrl v boju s plameni.
Obseg tragedije spremlja tudi odločen odziv policije. Civilna garda je v okviru poletne kampanje proti požarom, ki se je začela 1. junija, aretirala že 27 osumljencev, v preiskavi pa jih je še 83. V zadnjem tednu so prijeli šest posameznikov, še štiri primere pa intenzivno preiskujejo.
Med njimi izstopa primer iz Ávile, kjer naj bi moški konec julija zanetil požar, ki je uničil 2.200 hektarjev. Požar se je razplamtel le 300 metrov od državne ceste, v pogojih močnega vetra pa so morali oblasti razglasiti drugo stopnjo ogroženosti in omejiti gibanje prebivalcev.
V Galiciji preiskujejo žensko, osumljeno povzročitve petih požarov v Muxíi v začetku avgusta. Po navedbah prič in zaradi protislovij v izjavah je pod drobnogledom organov pregona.
V Leónu in Málagi so osumljenci povzročili požare iz malomarnosti – eden s prižgano svečo na prostem, drugi z odstranjevanjem podrasti z mehanizacijo kljub razglašeni izjemno visoki požarni ogroženosti. V Zamori je moški z nepazljivostjo povzročil požar, ki je prizadel 3.000 hektarjev.
Izredno zaskrbljujoč je tudi primer iz A Coruñe, kjer so aretirali dva moška, ki sta med sežiganjem ukradenih bakrenih kablov zanetila osem gozdnih požarov. Požari so prizadeli več naselij v regiji Costa da Morte, škoda pa je ocenjena na več kot 20.000 evrov. Osumljenca sta plastične ovojne sloje kablov odstranjevala z ognjem, pri čemer nista upoštevala nevarnosti širjenja ognja.
Zadnji med preiskovanimi je moški iz Lousameja, prav tako v Galiciji, ki ga sumijo zanetitve požara 9. avgusta. Njegovo prisotnost na kraju dogodka so potrdile izjave prebivalcev.
Vse pogostejša zloraba ognja – iz objestnosti, malomarnosti ali pridobitniškega nagiba – razkriva razsežnost težave, ki presega zgolj vremenske razmere. Španske oblasti ob tem opozarjajo, da bodo kazensko odgovornost za povzročene požare obravnavale z vso resnostjo, saj so ogrožena življenja, narava in infrastruktura.
