Ukrajina gradi svojo varnost z orožjem: evropski milijardni paket kot temelj povojne obrambe

Predsednik Volodimir Zelenski je predstavil novo strategijo, katere temelj je sistem nabave, ki ga podpira zveza NATO. Po tem načrtu bi evropske države mesečno prispevale sredstva v višini približno 1 milijarde dolarjev za nakupe ameriškega orožja, predvsem protizračnih sistemov Patriot, ki so ključni za zaščito ukrajinskih mest pred ruskimi raketnimi napadi. Kijev želi s tem nadomestiti ameriške donacije, ki so bile z nastopom nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa ustavljene. 

Hkrati Ukrajina gradi lastno oborožitveno moč. V ospredju je raketa Flamingo, novo strateško orožje, ki naj bi doseglo razdaljo do 2900 kilometrov in nosilo tovor več kot ene tone – dovolj, da potencialno zadene cilje tudi v osrčju Rusije. Čeprav še ni bila uporabljena na bojišču, strokovnjaki menijo, da bi takšno orožje lahko imelo močnejši odvračalni učinek kot kakršnokoli diplomatsko zagotovilo.

Ob tem so Ukrajinci razvili tudi Sapsan, novo balistično raketo krajšega dosega, ki naj bi že vstopila v proizvodnjo. Glavni izziv ostaja financiranje: domača industrija, kot je podjetje Fire Point, lahko trenutno izdela eno raketo na dan, vendar načrtujejo sedemkratno povečanje do jeseni – če bodo zagotovljena zahodna sredstva.

Ukrajinsko vodstvo ne skriva nezaupanja do obljub Zahoda. Kot poudarjajo v Kijevu, so že v preteklosti občutili posledice nejasno definiranih varnostnih sporazumov, predvsem Budimpeštanskega memoranduma iz leta 1994, v katerem je Ukrajina v zameno za suverenost in varnost predala svoje jedrsko orožje Rusiji. Ta dokument pa ni vseboval pravno zavezujočih določb ali konkretne vojaške zaščite – kar je po mnenju Kijeva omogočilo rusko agresijo leta 2014 in obsežno invazijo leta 2022.

Kljub prvotnim upom, da bo članstvo v zvezi NATO prineslo zanesljivo zaščito, je ameriški predsednik Trump to možnost zavrnil. Evropa je nato ponudila alternativni varnostni okvir, ki bi vseboval nekatere elemente člena 5, vendar Ukrajinci ostajajo previdni – želijo pravno zavezujoča jamstva, podprta z resnično vojaško močjo.

Po podatkih Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo je Evropa že prehitela ZDA po skupni vrednosti vojaške pomoči: približno 95 milijard dolarjev iz Evrope v primerjavi s 75 milijardami iz ZDA. Novi evropski načrti vključujejo dolgoročne obveznosti: Nemčija in Norveška sta vsaka napovedali do 10 milijard dolarjev podpore za leto 2026, kar pomeni pomemben premik k bolj trajnostni pomoči.

Zelenski je v nedavnem obisku Bele hiše Trumpu predstavil predlog za nakup ameriškega orožja v vrednosti 90 milijard dolarjev, ki bi ga večinoma financirali evropski partnerji. Glavni cilj: modernizacija vojske z najbolj zmogljivimi sistemi, ki jih Kijev ne more razviti sam, a so ključni za dolgoročno stabilnost.

Moskva medtem poskuša ovirati pogajanja z zahodnimi zavezniki o varnostnih jamstvih in odločno nasprotuje kakršnimkoli načrtom o napotitvi tujih sil v Ukrajino. Nekatere evropske države so vseeno izrazile pripravljenost za sodelovanje na terenu, medtem ko ZDA omenjajo možnost zračne podpore. V četrtek bo Francija gostila ključne voditelje, vključno z Zelenskim, na srečanju v Parizu, kjer bodo razpravljali o prihodnjem vojaškem sodelovanju.

Ukrajina se zanaša predvsem nase. Notranji minister Ihor Klymenko je jasno poudaril, da "glavno jamstvo za varnost Ukrajine ostaja dobro usposobljena in stalno pripravljena vojska". S tem želi Kijev preprečiti ponovitev zgodovine – tokrat s pomočjo sodobnega orožja, lastne proizvodnje in dolgoročnega evropskega financiranja, ki naj bi postalo temelj novega varnostnega reda v Evropi.

Kot pravi ukrajinska veleposlanica pri zvezi NATO Alyona Getmanchuk: "To je naša prednost – orožje, ki ga Rusi ne morejo preprečiti."