Doneck je simbol upora in trdnjava, ki določa usodo Ukrajine
Medtem ko diplomati razpravljajo o morebitni zamrznitvi spopadov, Doneck ostaja ključno bojišče, kjer se soočata vojaška realnost in zgodovinske ambicije. Po predlogu ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi v okviru mirovnega dogovora Ukrajina predala Doneck in Lugansk v zameno za prekinitev ognja, je regija ponovno v središču geopolitičnega spora.
A za Kijev ta scenarij ni sprejemljiv – ne le zaradi ozemeljske celovitosti, ampak tudi zaradi strateškega pomena in narodne identitete, ki se že enajsto leto oblikuje prav tukaj.
Vzhodni pas Donecka, skupaj s skoraj celotnim Luganskom, je že pod nadzorom Moskve. Vendar zahodni del Donecka – z mesti, kot so Kramatorsk, Sloviansk in Časiv Jar – še vedno vztraja kot zadnja obrambna črta. Gre za približno 6.600 kvadratnih kilometrov, kjer živi četrt milijona ljudi. Ti kraji niso le civilna središča, temveč vojaško srce ukrajinske obrambne strategije. Tam se nahajajo utrjene postojanke, ki so zrasle skozi desetletje konfliktov, in predstavljajo oviro, ki jo Rusija kljub napredku težko preseže.
Zemljepis regije ima odločilen vpliv. Vzpetine okoli Časiv Jara omogočajo nadzor nad okolico, zato njihova izguba pomeni resno taktično slabost. Tudi mesto Doneck samo leži na planoti, kar daje ruskim silam prednost v artilerijskem obstreljevanju in nadzoru. Ukrajinski umik iz teh položajev bi povečal ranljivost osrednjega dela države in odprl pot proti Dnipru in Kijevu.
Obenem Doneck ni le zemljevidni kvadrat – je simbol. Od začetka vojne leta 2014, ko je Moskva spodbudila separatistični upor, je Donbas postal osrednji element ruske pripovedi o "zgodovinski pravici" in "narodni vrnitvi". Leta 2022 je Rusija regijo formalno priključila, čeprav mednarodno priznanje zanika takšne poteze.
Mesta Donecka – Mariupol, Bakhmut, Avdiivka – so postala sinonimi za uničenje in junaštvo. Tisoči padlih vojakov, uničena mesta in trdovratni odpor so iz tega območja naredili vojni simbol za obe strani. Za Ukrajino je to boj za obstoj, za Rusijo priložnost, da utrdi svojo "osvoboditveno" pripoved.
V diplomatskih razpravah o miru se zato vprašanje Donecka vedno znova vrača kot nepremostljiva ovira. Zahteve Moskve po predaji regije naletijo na ostro ukrajinsko zavrnitev. Predsednik Volodimir Zelenski vztraja, da bi bil vsak popust v Donbasu korak k nadaljevanju ruske agresije in da bi takšno popuščanje pomenilo strateško samomorilsko odločitev.
Prav ta vztrajnost je razlog, zakaj Doneck ostaja najtrši vozel v mirovnih pogajanjih. Je vojaški oklep Kijeva, politični simbol upora in nacionalna rana, ki je ne nameravajo prepustiti. In zato vsaka mirovna formula, ki bi vključevala predajo tega območja, ne prinaša konca vojne – temveč novo fronto.
