Ruski internet postaja vse bolj zaprt in nadzorovan prostor
Izkušnja uporabe interneta v Rusiji se vse bolj oddaljuje od odprtega in svobodnega dostopa, ki je nekoč veljal za samoumevnega. Namesto tehničnih motenj postajajo nedelujoči videoposnetki na YouTubu, blokirane strani neodvisnih medijev in prekinjena mobilna omrežja del načrtne politike Kremlja za omejitev digitalne svobode.
Predsednik Vladimir Putin je oblasti pozval, naj zaostrijo nadzor nad tujimi spletnimi storitvami in sestavijo seznam "sovražnih" platform, ki jih je treba omejiti. Proces centralizacije in nadzora digitalnega prostora poteka že več kot desetletje, intenzivno pa se je okrepil po protestih v letih 2011–2012, ko je splet igral ključno vlogo pri organizaciji in izražanju nezadovoljstva.
V ospredju tega razvoja je cilj vzpostavitve digitalne infrastrukture, ki je neodvisna od globalnega spleta. S pomočjo naprednih tehnologij globokega pregleda podatkov in selektivne cenzure se Rusija približuje kitajskemu modelu, znanemu kot »Veliki požarni zid«.
Invazija na Ukrajino leta 2022 je pospešila ta preobrat. Priljubljene platforme, kot so X, Facebook, Instagram in Signal, so bile blokirane, uporaba orodij za obhod cenzure, kot so VPN, pa kaznovana. Dostop do YouTuba je bil načrtno upočasnjen, uradno zaradi "tehničnih težav", neuradno pa kot odgovor na vsebine opozicijskih aktivistov, vključno s kanalom Alekseja Navalnega.
Ruske oblasti so vse bolj nenaklonjene tudi tujim tehnološkim podjetjem. Ponudniki gostovanja in storitve, kot je Cloudflare, so pod pritiskom, številne ruske strani pa se selijo na domače strežnike, kjer je nadzor večji. Nova zakonodaja razširja kazensko odgovornost za iskanje "ekstremističnih" vsebin, med katere spadajo tako LGBTQ+ teme kot gradiva opozicijskih politikov.
A tudi domače aplikacije so del širše strategije. Nova aplikacija MAX, ki jo razvija družbeno omrežje VK, naj bi v prihodnosti nadomestila tuje sporočilne sisteme. Uporabnikom omogoča pošiljanje sporočil in opravljanje storitev, a hkrati dovoljuje deljenje podatkov z oblastmi. Novi zakon predvideva obvezno prednamestitev MAX na vse telefone, ki se prodajajo v Rusiji.
Država dodatno krepi nadzor tudi s tehničnimi prijemi. Več kot polovica vseh ruskih IP naslovov je zdaj pod nadzorom sedmih večjih ponudnikov, med katerimi prevladuje državni Rostelecom. Hkrati se zvišujejo stroški licenc za ponudnike dostopa do interneta, kar dodatno otežuje obstoj manjših in neodvisnih ponudnikov.
Čeprav Rusija še ni dosegla popolne digitalne zaprtosti po vzoru Kitajske, se ji približuje. Občasne motnje storitev, kot sta WhatsApp in Telegram, bi lahko bile poskus priprave na popolne blokade. Odvetnik Sarkis Darbinyan opozarja, da bi do uveljavitve domačih platform, kot je MAX, lahko prišlo le ob popolnem zadušitvi vseh tujih alternativ. Vendar dodaja, da se uporabniške navade ne spreminjajo zlahka, saj so se oblikovale skozi desetletja svobodnega dostopa do spleta.
Strategija, ki jo izvajajo ruske oblasti, ne temelji na nenadnem odklopu, temveč na postopnem, vseobsegajočem zategovanju nadzora. Vsak nov zakon, vsaka tehnična omejitev ali blokada deluje kot en rez v celoti, ki oblikuje vse bolj zaprt, nadzorovan in ideološko usmerjen spletni prostor.
Posledica tega je internet, ki postaja vse manj globalen in vse bolj ruski – prostor, kjer lahko že samo iskanje določenih vsebin pomeni tveganje, in kjer so meje med tehnološko infrastrukturo in politično oblastjo vedno manj jasne.